Etiketa » Inštitut 108, Ljubljana » Karate, japonska joga

Borilne, meditacijske in zdravilne veščine.

Inštitut 108

O nas

Učitelji

Etiketa

Splošni pogoji

Cenik

Urnik 2010/2011

Naročanje opreme

Naročanje na obvestila

Kontakt

Interne strani

Programi vadbe

Galerija dogodkov

Zanimivosti

Foto: Katarina Hribar, Kamakura, Japonska, 2006
Etiketa

Vadba borilnih in meditacijskih veščin ima pozitivne učinke na celotno človekovo osebnost. Nekateri izmed njih so enostavno zaznavni, mnogi pa zahtevajo določeno mero subtilnosti in se učencu v svoji pravi obliki razkrijejo šele, ko jih sam neposredno izkusi. Čeprav pri poučevanju in podajanju vadbene snovi učitelji in asistenti uporabljajo besedne razlage in telesne kretnje, vseh pomembnih vsebin ni mogoče podati eksplicitno.

Zato je zelo pomembno, da je um vsakega učenca na sleherni vadbeni enoti odprt za implicitno podajanje snovi, odprt za lastno neposredno izkušnjo in odprt za nepristransko samoraziskovanje. Le na tak način lahko rečemo, da je vadba borilnih in meditacijskih veščin celostna in ne samo oblika telesne rekreacije, nekoliko začinjene s tradicijo Daljnega vzhoda.

več...

1.	Treniramo v predpisani vadbeni opremi glede na program vadbe. Vadbena oprema naj bo čista in cela. Treniramo bosi, v izjemnih primerih je z učiteljevim soglasjem dovoljena uporaba copat za borilne veščine ali nogavic.
2.	Na treningu ne nosimo ur, nakita in ostalih predmetov, ki bi lahko povzročili poškodbe sebi ali drugim in ki pomenijo nepotrebno okrasje.
3.	Skrbimo za osebno higieno, še posebej stopal, ne uporabljamo ličil in močnih dišav, postrižemo si nohte ter spnemo lase.
4.	Skrbimo, da stranišča in slačilnice ostanejo urejene in snažne.
5.	Če imamo bolezen, ki se prenaša s kapljično infekcijo, na treninge do okrevanja ne prihajajmo niti kot gledalci.
6.	Na trening prihajamo 15 minut prej, da lahko aktivno pomagamo pri postavitvi tatamija, če je potrebno, in se ustrezno mentalno in fizično pripravimo na vadbo. Mentalna priprava naj poteka že ob samem vstopu v objekt, zato se že v garderobah izogibamo hrupnemu pogovarjanju in drugim dejanjem, ki našo pozornost preusmerjajo stran od vadbenih ciljev.
7.	Če zamudimo začetek vadbe, se ob vhodu v vadbeni prostor formalno usedemo (seiza), se priklonimo (zarei) in počakamo na znak učitelja, s katerim nam dovoli vstop. Po tem se znova priklonimo (zarei), vstanemo in se priključimo vadbi.
8.	V vadbeni prostor vstopimo z levo nogo in se priklonimo v pozdrav prostoru (dojo-ni-rei). Natikače (zori) oz. copate odložimo in zložimo ob steno ali, če je primerno, ob rob tatamija, tako da so pete obuval obrnjene proti vadbenemu prostoru. Če je v vadbenem prostoru že prisoten učitelj, se v pozdrav priklonimo tudi njemu (sensei-ni-rei). Ves čas zadrževanja v vadbenem prostoru se izogibamo glasnemu pogovarjanju in čemer koli drugemu, s čimer bi utegnili motiti druge. Neprimerne so vse oblike skupinskih pogovorov. Čas pred formalnim pričetkom izkoriščamo za pripravo na trening (meditacija, razgibavanje, ponavljanje tehnik...). Ob izhodu iz vadbenega prostora najprej nataknemo natikače (zori) oz. copate, se priklonimo v pozdrav prostoru in izstopimo z desno nogo.
9.	Če moramo iz kakršnega koli razloga predčasno zapustiti vadbeni prostor, za dovoljenje vsakokrat prosimo učitelja, tako da v ustreznem trenutku pristopimo, se stoje priklonimo (tachirei) in navedemo vzrok, zaradi katerega bi radi odšli. Tako moramo ravnati tudi, če smo se o predčasnem odhodu že prej dogovorili.
10.	Med demonstracijami in razlagami sedimo v formalnem položaju (seiza). V primeru bolečin v kolenih lahko sedimo s prekrižanimi nogami. Demonstracije in razlage pozorno spremljamo brez govorjenja. Vprašanja zastavljamo na koncu oz. ko učitelj dovoli. Po demonstraciji se najprej priklonimo in nato vstanemo in nadaljujemo z vadbo. Če demonstracijo spremljamo stoje ali sprejemamo individualno razlago, se na koncu priklonimo stoje.
11.	Med treningom se ne pogovarjamo, razen če je potrebno kratko pojasnilo v zvezi s tehniko. O tehnikah ne razpravljajmo; če se pojavi dvom ali nasprotujoče si mnenje, za pomoč prosimo učitelja.
12.	Drugih niti ne popravljajmo v tehnikah niti jih ne poskušamo učiti za njih novih vsebin, razen če nam tako izrecno naroči učitelj. Prav tako ne prosimo drugih, da nas popravijo v tehniki ali nas učijo novih vsebin. To je naloga učitelja oz. tistih, ki jih je za to določil. Tega načela se je potrebno držati tako na formalnih treningih kot tudi izven njih.
13.	Če se v vadbenem procesu pričnemo soočati z dvomi, nezadovoljstvom, pomanjkanjem motivacije ali s čim podobnim, to čimprej zaupajmo svojemu učitelju. Teh stvari ne poskušajmo diskutirati z drugimi ali celo zunanjimi ljudmi.
14.	Ko je primerno, pri priklonih izgovorimo japonsko besedo ossu (izg. "us" ali "os"), ki izraža spoštovanje, hvaležnost in potrditev. Priklonimo se učitelju po vsaki demonstraciji in razlagi, partnerju pred vajo in po njej ter ob vseh drugih primernih priložnostih. Če smo v dvomih, ali se prikloniti ali ne, se priklonimo.
15.	V vadbenem prostoru ne počnemo ničesar, kar ni povezano z vadbo.
16.	Učitelja naslavljamo z japonsko besedo Sensei. To velja na primeren način izvajati tudi izven formalnih treningov. Besedo sensei v kombinaciji z imenom ali priimkom uporabljamo tudi pri nazivanju nosilcev črnih pasov, ki so člani trenerske skupine Inštituta 108.
17.	V vseh situacijah se striktno izogibajmo vsakršni uporabi drog in zlorabi alkohola. Prav tako se po najboljših močeh izogibajmo tudi vsem drugim aktivnostim, ki nas oddaljujejo od napredka pri vadbi.
18.	Nikoli, nikjer in z nikomer ne obrekujmo svojih sovadečih, učiteljev in inštitucije, kjer vadimo. Enako velja za praktikante, učitelje in inštitucije, ki gojijo druge sloge borilnih, meditacijskih in drugih veščin.
19.	Vzdržujmo visoko mero spoštovanja, discipline in samokontrole.

Zavedamo se, da je rezultat odvisen od truda, ki ga vložimo.