Inštitut 108
Zavod za borilne, meditacijske in zdravilne veščine

Mojstri

V naši mini enciklopediji mojstrov vam predstavljamo nekaj najpomembnejših mož, ki so s svojim življenjskim delom bodisi posredno bodisi neposredno odločilno vplivali na vsebine, s katerimi se prvenstveno ukvarjamo v Inštitutu 108.

Bodhidharma

Mojster Bodhidharma (rojen prbl. leta 440), znan tudi kot Dharma oz. Daruma, je bil indijski budistični menih. Slovi predvsem po tem, da je na Kitajsko prinesel zen (chan) budizem. Najpomembnejše obdobje Bodhidharmovega dela je čas, ki ga je preživel v samostanu Shaolin ob poučevanju tamkajšnjih menihov. Poleg meditacije je učil tudi veščine za akumulacijo in cirkulacijo življenjske energije (qigong) ter sistematiziral vadbo borilnih veščin, čemur je nadel ime shi pa lo han sho. S tem je močno vplival na nadaljnji razvoj borilnih veščin v vzhodni Aziji (kung fu).

Mojster Dharma je umrl prbl. leta 535, a kljub temu legende o njegovi osebnosti ostajajo vir navdiha in vzpodbude praktikantom širom sveta še danes.


Tempu Nakamura

Mojster Tempu Nakamura se je rodil leta 1876 v Tokiu na Japonskem. Znan je po tem, da je v iskanju zdravila zoper svojo hitro napredujočo tuberkulozo prepotoval praktično ves svet. Po tem, ko mu je zahodna medicina navidezno pomagala, je v ZDA tudi študiral medicino. A tuberkuloza se je vrnila in iskanje zdravila se je nadaljevalo. Na koncu ga je našel ob dvigu zavesti po dve leti in pol dolgem urjenju v meditaciji ob vznožju Himalaje. Zdrav se je vrnil na Japonsko in nekaj let kasneje ustanovil organizacijo, v kateri je poučeval metode poenotenja uma in telesa z namenom urjenja v notranji življenjski energiji (Ki). S svojim delom je odločilno vplival tudi na nekatere stile japonskih borilnih veščin, ki so se v tistem času formalizirali in za katere je koncept Kija pomemben.

Mojster Nakamura je umrl v Tokiu leta 1968.


Morihei Ueshiba

Mojster Ueshiba se je rodil leta 1883 v mestu Tanabe na Japonskem. Ker je bil šibke telesne konstitucije, ga je oče sprva vzpodbujal k vadbi suma in plavanju, kasneje pa se je uril v večih stilih samurajskih borilnih veščin (jujitsu). Največ inspiracije je našel pri mojstru Someku Takedi, ki je poučeval stil daito-ryu aiki-jujitsu. Mojster Ueshiba je bil tudi religiozen človek, ki je v letih od 1925 do 1942 doživel tri duhovna prebujenja, ki so mu pot bojevnika razodele kot večno pot miru. Ustvaril je aikido, nenasilno borilno veščino, v kateri pravi smisel tehnik ni obračunavanje z nasprotnikom, temveč so sredsto kultivacije življenja posameznika, njegovega znanja in vrlin. Mojster Ueshiba je znan tudi po vzdevkom O Sensei ('veliki učitelj'), kar poudarja izredno pomembnost njegovega življenjskega dela.

Umrl je leta 1969.


Kenwa Mabuni

Mojster Kenwa Mabuni se je rodil leta 1889 v mestu Shuri na Okinavi. V otroštvu se je pričel uriti v stilu okinavskega karateja shuri-te pri mojstru Itosu, kasneje pa se je učil še stila naha-te pri mojstru Higaonni. Bil je eden prvih okinavskih mojstrov, ki je okinavski karate ponesel na Japonsko. Večkrat jo je obiskal v letih od 1917 do 1928, leta 1929 pa se je za stalno preselil v Osako in v njenem območju odprl več dojov. Metodo, ki jo je poučeval, je v spomin na svoja učitelja poimenoval shito-ryu, pri čemer je v imenu uporabil prvi dve pismenki priimka svojih okinavskih učiteljev. Izdal je več knjig o karateju ter sistematiziral metode poučevanja. Shito-ryu karate s svojimi številnimi izpeljankami danes velja za enega najbolj razširjenih stilov.

Mojster Mabuni je umrl v Osaki leta 1952.


Chojiro Tani

Mojster Chojiro Tani se je rodil leta 1921 v mestu Kobe na Japonskem. S karatejem je pričel v Kyotu pri mojstru Chojunu Miyagiju, začetniku stila goju-ryu. Ko se je le-ta vrnil na Okinavo, je s treningi nadaljeval pri mojstru Kenwi Mabuniju, ustanovitelju stila shito-ryu. Po več letih učenja je Tani kot eden najbolj zvestih učencev mojstra Mabunija postal njegov uradni naslednik in za stil, ki ga je poučeval, pričel uporabljati ime tani-ha shito-ryu. Ta je bolj znan po imenu shukokai karate. Mojster Tani ga je osnoval na poglobljeni študiji biomehanike in vanj uvedel dvojni zasuk boka, kar daje udarcem tega stila posebno moč. Shukokai se je dobro razvil tudi izven Japonske, pri čemer so delovali predvsem trije Tanijevi učenci: Kimura, Nanbu in Suzuki. Shukokai kot stil shito-ryu karateja je s svojimi številnimi izpeljankami eden najbolj razširjenih stilov karateja v svetu.

Mojster Tani je umrl leta 1998.


Koichi Tohei

Mojster Koichi Tohei se je rodil leta 1920 v Tokiu na Japonskem. Kot mnogi veliki mojstri je bil kot otrok tudi on bolehen in slaboten, kar ga je vodilo v prakso borilnih veščin ter veščin okrepitve zdravja in duha. Med njegova najpomembnejša učitelja sodita mojster Morihei Ueshiba, pri katerem se je učil aikida, in mojster Tempu Nakamura, pri katerem se je učil pozitivne uporabe uma ter poenotenja uma in telesa. Koichi Tohei je bil eden najboljših učencev mojstra Ueshibe, s čimer si je po njegovi smrti zaslužil mesto glavnega učitelja v centralnem aikido doju. Mojster Tohei je v svoje poučevanje sistematično vpeljal principe Kija poenotenega uma in telesa ter s tem bolje pojasnil bistvo aikida kot poti univerzalnega miru. Njegova metoda je znana pod imenom ki-aikido in je razširjena po vsem svetu.


Mojster Tohei je umrl v Tokiu leta 2011.


Yoshinao Nanbu

Mojster Yoshinao Nanbu se je rodil leta 1943 v mestu Kobe na Japonskem. Ker je potomec samurajske družine, so ga že zelo mladega pričeli uriti v borilnih veščinah. Sprva je treniral judo, nato pa še karate in aikido. Po vpisu na univerzo v Osaki je pričel z vadbo shito-ryu karateja pri mojstru Taniju, kasneje shukokai karateja. Nanbu je bil evropski odposlanec mojstra Tanija z nalogo, da na evropskih tleh predstavi ta novi pristop h karateju. Mojster je nalogo dobro opravil, kljub temu pa ga je inovativnost vodila v svoje interpretacije tehnik shukokai karateja, h katerim je dodajal še principe aikida in juda. V sedemdesetih letih je oblikoval svojo metodo, ki jo je poimenoval sankukai karate. Kasneje je pričel dodajati tudi vaje za ohranjanje zdravja in vitalnosti, ki jih navdihujejo nekatere oblike joge in qigonga. Konec sedemdesetih let pa se je odločil tudi za spremembo imena svojega stila, ki jo poslej imenuje nanbudo. Kot inštruktor ni več aktiven, kljub temu pa še vedno vodi seminarske treninge širom po svetu. Mojster Nanbu živi v Parizu.


Ryozo Tsukada

Mojster Ryozo Tsukada se je rodil leta 1948 v Osaki na Japonskem. Borilne veščine je pričel trenirati pri očetu, ki je bil učitelj juda. Vadil je tudi aikido in kendo pri svojih dveh bratih. Pri 12-13 letih starosti se je srečal s shotokan karatejem pri mojstru Yamadi.

V času študija na univerzi v Osaki je treniral pod vodstvom mojstra Chojira Tanija, ki je bil neposredni učenec mojstra Kenwe Mabunija, ustanovitelja stila shito-ryu. Ko je doštudiral, je leta 1972 sprejel povabilo mojstra Nanbuja, da se mu pridruži pri poučevanju karateja v Franciji. Kot asistent v Sankukai karate šoli je postal eno pomembnejših imen v današnjem karateju. Sodelovanje z Nanbujem je trajalo desetletje. Potreba po poglobitvi svojega znanja pa ga je vodila v iskanje, na katerega odgovor je bil mojster Keiji Kusano, izvrsten tehnik, ki je pri sodobnikih užival velik ugled. Mojster Tsukada je postal evropski predstavnik WKKA (World Kenpo Karate Association Kenshikan), kar ga je vodilo v številne evropske turneje.

Zvest stilu shito-ryu ima danes svojo linijo, v kateri se posveča študiju tradicionalnih kat in njihovega bunkaija. Znan je kot natančen in potrpežljiv učitelj. Redno vodi treninge v več klubih v Parizu, poleg tega pa kot gostujoči učitelj uči tudi drugod, predvsem v Franciji in Veliki Britaniji. V francoski karate zvezi je član izpitnih komisij za izpite za 5. in 6. dan.


Shodo Harada

Mojster Taigen Shodo Harada, bolj znan kot Harada Roshi, se je leta 1940 rodil v zenovskem templju v Nari na Japonskem. Po zaključku visoke šole je odšel v tempelj Shofuku-ji v Kobeju. Tam je pri mojstru Mumonu Yamadi pričel svoj zenovski trening. Mojster Yamada ga je leta 1983 poslal v tempelj Sogen-ji v Okayami, da bi tam pomagal starejšemu opatu pri vzdrževanju templja in izvedbi zenovskih treningov. Harada Roshi je kot opat templja Sogen-ji aktiven zenovski učitelj po vsem svetu. Razen na Japonskem je zelo vpliven tudi v ZDA, Indiji in Evropi, kjer so tudi ustanovljene podružnice templja Sogen-ji.